APDEJT.si

Po navedbah armstrongeconomics.com naj bi George Bush priznal, da je bila vojna v Iraku napaka. Stroncature.com pa poroča o knjigi Melvyna P. Lefflerja, ki analizira odločitev Georgea W. Busha o invaziji na Irak. Leffler v svoji knjigi "Confronting Saddam Hussein. George W. Bush and the Invasion of Iraq" obravnava ozadje in posledice te odločitve.

Ruski veleposlanik v Italiji, Aleksej Paramonov, je v intervjuju za ruski časnik Izvestija izrazil nezaupanje do Italije. Trdi, da sta rusofobija in ukrofilija, ki ju imenuje 'virusa', okužili italijanske elite in poslabšali odnose med državama zaradi konflikta v Ukrajini. Paramonov meni, da se je situacija drastično spremenila zaradi zaostritve odnosov med Rusijo in Zahodom.

Medtem ko so nekdanji obveščevalni šefi pozivali k ustavitvi vojne v Gazi, je bil zunanji minister Wadephul pozvan, da med obiskom v Izraelu izpostavi ubitih 225 novinarjev v Gazi. Poročali so tudi o ideji Velikega Izraela namesto premirja.

Ob obali Jemna se je zgodila tragedija, ko je brodolom zahteval življenja najmanj 68 migrantov, več deset pa jih še pogrešajo. Po navedbah varnostnih služb guvernerata Abyan je bila na krovu plovila večinoma Etiopijcev. Jemenska državljanska vojna je poslabšala varnostne razmere za migrante, kar omogoča tihotapskim mrežam, da uspevajo.

Evropska podpora priznanju palestinske države brez pogojev je po mnenju nekaterih italijanskih medijev, kot je Libero Quotidiano, okrepila Hamas s propagandnimi sredstvi. Il Tempo pa nadaljuje z bojem proti Hamasu in njegovim podpornikom, hkrati pa obsoja povezave med deli propalestinske levice in skupinami, ki financirajo Hamas. Senatorja Liliana Segre opozarja na previdnost pri uporabi izraza genocid in poziva k analitični presoji. Daniele Capezzone pa komentira možnost, da bi Giorgia Meloni leta 2029 postala predsednica Italije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je pogovarjal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem o razmerah na Balkanu, s poudarkom na dialogu med Kosovom in Srbijo ter stanju v Bosni in Hercegovini. Evropska unija, kot posrednica v dialogu, sodeluje s stranema pri celoviti normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, pri čemer obravnava vsa odprta vprašanja. Kljub temu pa dialog že nekaj časa stagnira zaradi institucionalne krize na Kosovu, protestov v Srbiji in nemoči Evropske unije.

Nemčija je izrazila podporo ustanovitvi palestinske države, medtem ko sta ZDA in Izrael nasprotovala nadaljnjim dogovorom s Hamasom. Slovenija se je pridružila Parizu in Lizboni pri ustavitvi prodaje orožja Izraelu zaradi vojne v Gazi. Izraelska ministra Katz in Levin sta pozvala k aneksiji Zahodnega brega.

Slovenija je kot prva evropska država sprejela odločitev o prepovedi uvoza, izvoza in tranzita orožja v Izrael. Vlada je ukrep sprejela na pobudo premierja Roberta Goloba, kar predstavlja konkreten odziv na dogajanje v Gazi in pozive k prekinitvi ognja.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je izjavil, da se je francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu pridružilo 14 zahodnih držav, vključno s Kanado in Avstralijo, pri izražanju želje po priznanju palestinske države. V zadnjih dneh se sicer intenzivno pojavljajo napovedi o prihajajočem priznanju palestinske države s strani več vlad, tudi tistih, ki so bile doslej tesne zaveznice Izraela.

Članek na italiaveranews.it poroča o kontroverznem sporazumu med Evropsko unijo in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki ga mnogi ocenjujejo kot spornega. Natemat.pl izpostavlja, da si Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz prizadevata za okrepljeno sodelovanje s Poljsko, ki naj bi zavzela pomembnejše mesto v Evropi. Dorzeczy.pl pa opisuje, kako so moldavske oblasti kljub deklarativni zavezanosti evropskim vrednotam deportirale evropske politike, ki so pripotovali na mednarodno konferenco v Kišinjev.

Spletni portal InsideOver je objavil odprto pismo senatorki Liliani Segre glede uporabe izraza "genocid" v povezavi z dogajanjem v Gazi, ki je sledilo njenemu intervjuju za La Repubblica. Intervju in stališča Segrejeve so naleteli na kritike, med drugim s strani Selvaggia Lucarelli na Substacku, ki je njene izjave označila za "gaslighting" in trdila, da tisti, ki vidijo genocid, sami predstavljajo pošast, tudi če se tega ne zavedajo.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pretresenost ob najnovejših videoposnetkih, ki jih je objavil Hamas, na katerih so vidni izčrpani izraelski talci. Eden izmed talcev naj bi si celo kopal grob in dejal, da bo kmalu umrl. Medtem pa palestinsko ministrstvo za zdravje poroča o šestih smrtih zaradi lakote in podhranjenosti v bolnišnicah v Gazi, kar povečuje pritisk na Netanyahujevo vlado.

Papež Leon XIV. je na zaključni maši enotedenskega srečanja z več kot milijonom katoliških mladih dejal, da so "znak, da je drugačen svet mogoč". Na dogodku je bilo prisotnih tudi 7.000 duhovnikov in 450 škofov.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je pritrdilo italijanskim sodnikom v sporu glede centrov za pridržanje migrantov v Albaniji. Italijanska vlada je tja poslala migrante, rešene na morju, italijanski sodniki pa so odredili njihovo vrnitev v Italijo. CJUE je presodilo, da lahko sodnik določi varne države izvora. Italijanska vlada je izrazila presenečenje nad odločitvijo, medtem ko je sodniško združenje ANM poudarilo, da sodniki niso delovali proti vladi, temveč so predlagali interpretacijo, ki jo je sodišče EU zdaj potrdilo.

Posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je obiskal center za distribucijo pomoči v Gazi, ki ga podpira ameriška vlada. Obisk je namenjen oceni humanitarnih prizadevanj in iskanju načinov za izboljšanje razmer za civiliste v Gazi. Lokacija centra je bila sporna, saj je bilo v bližini ubitih več sto Palestincev med poskusom pridobitve pomoči. Francoski mediji poročajo, da je Witkoff obiskal distribucijo humanitarne fundacije, katere financiranje je nejasno, vendar jo podpirajo ZDA in Izrael. Ameriški predsednik Trump je poudaril, da mora Izrael zagotoviti, da Hamas ne bo ukradel pomoči.

Predsednik Erdoğan je v palači Dolmabahče sprejel italijansko premierko Giorgio Meloni in libijskega premierja Abdulhamida Dibejbeja na trilateralnem vrhu med Turčijo, Italijo in Libijo.

Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN o razmerah na palestinskih ozemljih, ne izključuje vstopa v politiko, vendar poudarja, da se želi osredotočiti na svoje delo v Gazi, dokler se razmere tam ne izboljšajo. Medtem je Slovenija uvedla embargo na ves uvoz in izvoz orožja v Izrael in iz njega, ter prepovedala tranzit orožja skozi svoje ozemlje. Ukrep je odraz nezadovoljstva s pomanjkanjem odločnejšega odziva Evropske unije na dogajanje v Gazi. Španija je največja uvoznica izraelskega orožja med državami EU od februarja do maja 2025.

Po odločitvi Sodišča EU, ki zaostruje pogoje za določanje varnih držav izvora in vpliva na sporazum Italije z Albanijo glede centrov za migrante, so se pojavile kritike italijanske vlade. Giorgia Meloni je odločitev označila za 'vdor na področje' in izrazila dvom o časovni usklajenosti, medtem ko je Rampelli obsodil sodbo kot 'subverzivno' glede suverenih odločitev.

Izraelski pisatelj David Grossman je v intervjuju za italijanske medije dejal, da po letih zavračanja zdaj ne more več zadrževati uporabe besede "genocid" za opis dogajanja v Gazi. Njegove besede so sprožile odzive, med drugim tudi od italijanske politične stranke Demokratična stranka (PD) in Zavezništva zelenih in levice (AVS).

Slovenska vlada je sprejela odločitev o popolni prepovedi izvoza, uvoza in tranzita orožja in vojaške opreme, povezanih z Izraelom. Slovenija je s tem postala prva država članica Evropske unije, ki je sprejela takšen ukrep.